Nekega jutra se je ob obali sprehajal starec. Morje je na pesek naplavilo prgišče morskih zvezd, do kamor je segel njegov pogled. V daljavi je zagledal plešočo figuro in počasi se je napotil k njej, previdno, da ne bi stopil in poškodoval katerega od lepih bitij na pesku.
Kmalu je prispel do mlade deklice, ki je v vodo metala morske zvezde. Starec jo je ogovoril »Dobro jutro, kaj pa počneš?«
Deklica je dvignila pogled in mu odgovorila: »Rešujem morske zvezde.« »Zakaj?« je vprašal starec.
»Ker je oseka in bodo drugače umrle na soncu,« mu odgovori deklica.
»Saj ne bo nobene razlike, ne vidiš koliko kilometrov obale je posejane z njimi? Nikoli ne boš rešila vseh, zakaj se sploh trudiš?« ji odvrne starec. Deklica ga je pogledala, pobrala naslednjo morsko zvezdo, jo zalučala v morje in odvrnila »Zanjo je razlika.«
Kmalu je prispel do mlade deklice, ki je v vodo metala morske zvezde. Starec jo je ogovoril »Dobro jutro, kaj pa počneš?«
Deklica je dvignila pogled in mu odgovorila: »Rešujem morske zvezde.« »Zakaj?« je vprašal starec.
»Ker je oseka in bodo drugače umrle na soncu,« mu odgovori deklica.
»Saj ne bo nobene razlike, ne vidiš koliko kilometrov obale je posejane z njimi? Nikoli ne boš rešila vseh, zakaj se sploh trudiš?« ji odvrne starec. Deklica ga je pogledala, pobrala naslednjo morsko zvezdo, jo zalučala v morje in odvrnila »Zanjo je razlika.«
Zgodba o morski zvezdi je ena izmed zgodb, ki jih rada povem tistim, ki ne razumejo, zakaj se že celo življenje trudim, da bi živalim polepšala življenje na tem svetu. In zakaj "zapostavljam" svoje življenje, da pomagam njim in jih rešujem. Zato ker jih imam rada. Zato ker si to zaslužijo. Zato ker niso nič manj vredne, kot smo mi. Zato ker bi bilo brez njih na tem svetu neskončno pusto. Zato ker jih cenim. Zato ker so nesebične, ker te imajo rade takšnega kot si, ker te ne ogovarjajo za hrbtom in ker jim je vseeno kakšen avto voziš. Zato. Mogoče se jim kdaj posveti ali pa tudi ne.
Že od majhnih nog so bile živali moje spremljevalke in njihova družba mi še danes pomeni ogromno. Zato je naša hiša vedno polna živali, ki so bile zapuščene, zanemarjene ali pa so preprosto potrebovale dom. Včasih že poka po šivih, večino časa smo na tesnem z denarjem, toda v njej je ogromno zabave, smeha, ljubezni in mahajočih repkov. Kmalu se nam pridružijo še pujsek, račka, kokoške in petelin :). In ko najdemo še majhno hiško, nekje v bližini gozda, čisto na samem, okrog nje pa bo polno živali, ki bodo umrle naravne smrti in ki bodo živele v miru in sožitju in ko bom lahko pomagala živalim v svojem zavetišču, takrat se bodo izpolnile moje sanje :).
Marjana, društvo PAW
Že od majhnih nog so bile živali moje spremljevalke in njihova družba mi še danes pomeni ogromno. Zato je naša hiša vedno polna živali, ki so bile zapuščene, zanemarjene ali pa so preprosto potrebovale dom. Včasih že poka po šivih, večino časa smo na tesnem z denarjem, toda v njej je ogromno zabave, smeha, ljubezni in mahajočih repkov. Kmalu se nam pridružijo še pujsek, račka, kokoške in petelin :). In ko najdemo še majhno hiško, nekje v bližini gozda, čisto na samem, okrog nje pa bo polno živali, ki bodo umrle naravne smrti in ki bodo živele v miru in sožitju in ko bom lahko pomagala živalim v svojem zavetišču, takrat se bodo izpolnile moje sanje :).
Marjana, društvo PAW